Zakon ZIERDED v Sloveniji: Priprava na obvezno B2B e-fakturiranje do januarja 2028

Slovenija postavlja temelje za digitalno davčno skladnost

31. oktobra 2025 je Slovenija sprejela Zakon ZIERDED (Zakon o izvajanju elektronskega računanja in določene dolžnosti elektronskega poročanja), celovit zakonodajni akt, ki prenaša direktivo Evropske unije DDV v digitalni dobi (ViDA) v slovensko nacionalno zakonodajo. Ta zakon postavlja Slovenijo na jasno pot proti obveznemu elektronskemu fakturiranju med podjetji (B2B), z rokom za skladnost 1. januar 2028.

Čeprav se rok 2028 morda zdi se dovolj oddaljen, resničnost je, da Zakon ZIERDED ustvarja takojšnje obveznosti in vzpostavlja okvir, ki bi se mu morala podjetja začeti prilagajati že zdaj. Podjetja, ki bodo vmesno obdobje pametno izkoristila, bodo dobro pripravljena na gladek prehod, medtem ko se bodo tista, ki bodo odlašala, soočila s stisnjenim in stresnim časom za implementacijo.

Kaj zahteva Zakon ZIERDED

Obvezno B2B e-fakturiranje od 1. januarja 2028

Glavna zahteva je jasna: od 1. januarja 2028 morajo vse transakcije med podjetji v Sloveniji potekati z uporabo elektronskih računov. To velja za vse zavezance za DDV in pokriva celoten obseg poslovnih računov, dobropisov, bremepisov in povezanih dokumentov.

Format e-faktur bo usklajen s standardi EU, kar zagotavlja interoperabilnost s sistemi e-fakturiranja drugih držav članic. Za slovenska podjetja, ki poslujejo mednarodno, je ta harmonizacija pomembna prednost, saj pomeni enoten tehnični standard za fakturiranje na celotnem trgu EU.

Elektronsko poročanje DDV prek e-Davkov

Pred mandatom e-fakturiranja je Zakon ZIERDED uvedel elektronsko poročanje DDV prek platforme e-Davki, ki se je začelo julija 2025. To pomeni, da morajo slovenska podjetja že oddajati obračune DDV in povezana davčna poročila elektronsko prek vladnega digitalnega davčnega portala.

Platforma e-Davki sluzi kot temelj širšega digitalnega davčnega sistema v Sloveniji. Podjetja, ki že uporabljajo e-Davke za poročanje DDV, imajo prednost pri razumevanju digitalnega okolja skladnosti in lahko na tej izkušnji gradijo pri pripravi na obvezno e-fakturiranje.

Prenos direktive ViDA

Prenos direktive EU ViDA v okviru Zakona ZIERDED je pomemben, ker usklajuje Slovenijo s širšo vizijo EU za digitalno davčno poročanje v realnem času in preprečevanje goljufij. Cilj direktive ViDA je vzpostaviti enoten okvir digitalnega poročanja v vseh državah članicah EU, zmanjšati vrzel DDV (razliko med pričakovanimi in dejanskimi prihodki DDV) ter se boriti proti čezmejnim goljufijam z DDV.

Za podjetja pomeni usklajenost z ViDA, da bodo naložbe v skladnost z e-fakturiranjem, narejene za Slovenijo, na splošno uporabne tudi na drugih trgih EU. To naredi naložbo v skladnost bolj strateško in manj obremenjujočo za podjetja, ki poslujejo v več državah EU.

Zahteve za arhiviranje: 10 in 20 let

Slovenska zakonodaja določa jasne zahteve za hrambo dokumentov, ki jih morajo podjetja upoštevati:

• Standardna hramba: 10 let za večino poslovnih dokumentov, vključno z računi, pogodbami, korespondenco in finančnimi evidencami
• Podaljšana hramba: 20 let za dokumente v zvezi s transakcijami z nepremičninami, vključno s kupoprodajnimi pogodbami, gradbenimi pogodbami in računi v zvezi z nepremičninami

Ta obdobja hrambe ustvarjajo pomembno dolgoročno arhivsko obveznost. Podjetje, ki obdela 10.000 računov na leto, bo v obdobju standardne hrambe nakopičilo 100.000 računov, ki morajo vsi ostati dostopni, berljivi in preverljivi skozi celotno obdobje 10 let. Za podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami, je 20-letna zahteva za dokumente v zvezi z nepremičninami posebej zahtevna.

Zahteva po arhiviranju ni samo vprašanje shranjevanja. Dokumenti morajo ohraniti svojo celovitost, kar pomeni, da morajo biti dokazljivo nespremenjeni glede na prvotno obliko. Morajo biti verodostojni, kar pomeni, da mora biti njihov izvor preverljiv. In morajo biti dostopni, kar pomeni, da jih je mogoče predložiti v pregled v razumnem roku.

Casovnica: Kaj narediti in kdaj

Tukaj je praktičen načrt priprav za slovenska podjetja:

1. Od zdaj do Q4 2026: Ocenite svoje trenutne sisteme za fakturiranje in upravljanje dokumentov. Identificirajte vrzeli med vašimi trenutnimi zmogljivostmi in zahtevami Zakona ZIERDED. Začnite z ocenjevanjem programskih rešitev in ponudnikov storitev.
2. Q1-Q2 2027: Izberite in uvedite rešitve za e-fakturiranje in upravljanje dokumentov. Začnite z integracijskim testiranjem s platformo e-Davki in drugimi ključnimi sistemi.
3. Q3-Q4 2027: Izvedite celovito testiranje s poslovnimi partnerji. Usposobite vse relevantno osebje. Vzpostavite postopke arhiviranja in preverite, ali bodo zahteve glede hrambe izpolnjene. Vzporedno izvajajte operacije s papirnatim in elektronskim fakturiranjem za odkrivanje in odpravljanje težav.
4. 1. januar 2028: Začetek obveznega B2B e-fakturiranja.

P4D in Slovenski podjetniški sklad: Financiranje vašega prehoda

Slovenija ponuja znatno finančno podporo za digitalno preobrazbo prek dveh ključnih programov:

Program P4D 2025: 17,8 milijona EUR

Program P4D 2025 zagotavlja 17,8 milijona EUR za projekte digitalne preobrazbe malih in srednjih podjetij. Ta sredstva se lahko uporabijo za uvedbo e-fakturiranja, sisteme za upravljanje dokumentov in sirsje nadgradnje digitalne infrastrukture.

Vaucerji Slovenskega podjetniškega sklada

Slovenski podjetniški sklad ponuja digitalne vaucerje v vrednosti od 300 do 9.999 EUR s 60-odstotnim sofinanciranjem. Ti vaucerji so namenjeni manjšim, ciljnim naložba, kot so naročnine na programsko opremo, svetovalne storitve ali usposabljanje zaposlenih. 60-odstotna stopnja sofinanciranja pomeni, da bi podjetje, ki vloži 9.999 EUR v orodja za digitalno skladnost, prejelo 5.999 EUR financiranja, kar zmanjša lastni strošek na le 4.000 EUR.