CSRD in trajnostno poročanje v Sloveniji: kaj prinaša novela ZGD-1O iz julija 2026

Novela ZGD-1O znova premika pravila igre

Slovenski državni zbor je 15. julija 2026 po nujnem postopku sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah, znano kot ZGD-1O, ki je v veljavo stopila 24. julija 2026. Novela precej dvigne prage za nastanek obveznosti trajnostnega poročanja po evropski direktivi CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive) in poenostavi zahteve za podjetja, ki se poročanju ne morejo izogniti. Za marsikatero srednje veliko podjetje to pomeni, da obveznost, ki je bila pred dvema letoma videti kot neizogibna, zdaj sploh ne velja več zanj, druga podjetja pa so pridobila dodaten čas za pripravo.

Za ekipe, ki skrbijo za računovodstvo, kontroling in upravljanje dokumentacije, je to že tretja pomembna sprememba istega zakona v manj kot dveh letih. Sledenje temu, kaj natančno velja in od kdaj, je postalo samo po sebi opravilo, ki zahteva urejeno evidenco predpisov in rokov.

Pot od ZGD-1M do ZGD-1O

Slovenija je CSRD prvič prenesla v pravni red z novelo ZGD-1M, ki jo je državni zbor sprejel 22. novembra 2024. Ta je uvedla postopno uveljavljanje obveznosti v treh valovih: največji subjekti javnega interesa so morali poročati že za poslovno leto 2024, veliki neregistrirani zavezanci za leto 2025, srednje in male javne družbe na organiziranem trgu pa za leto 2026.

Nato je Evropska unija sprejela direktivo (EU) 2025/794, znano kot direktiva stop the clock, ki je začela veljati 17. aprila 2025. Namen je bil dati podjetjem in državam članicam dodaten čas za pripravo, saj se je izkazalo, da je izvirni urnik za mnoge prestrog. Države članice so morale direktivo prenesti najpozneje do 31. decembra 2025. Slovenija je to naredila z novelo ZGD-1N, ki je začela veljati 8. oktobra 2025 in je roke premaknila za dve leti: veliki zavezanci, ki poročanja še niso začeli, so dobili rok za poslovno leto 2027, srednje in male javne družbe na organiziranem trgu pa za poslovno leto 2028.

Julijska novela ZGD-1O gre še korak dlje. Ne premika zgolj rokov, ampak zvišuje pragove, po katerih se sploh šteje, da je podjetje zavezanec, in s tem iz obveznosti izvzema precejšen del podjetij, ki bi po prvotni različici zakona morala poročati. Hkrati uvaja jasnejša pravila za povezane družbe in dodatno varuje mala ter srednja podjetja v dobavnih verigah pred nesorazmernimi zahtevami velikih naročnikov po podatkih o trajnostnosti.

Kdo dejansko mora poročati in kdaj

Trenutno stanje po treh novelah je naslednje:

• Subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi (prva skupina zavezancev) so morali trajnostno poročilo pripraviti že za poslovno leto 2024 in to obveznost že izpolnjujejo.
• Velika podjetja, ki prej niso bila zajeta v direktivo o nefinančnem poročanju, morajo prvič poročati za poslovno leto 2027, namesto prvotno predvidenega leta 2025.
• Srednje in male javne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (razen mikro podjetij), morajo prvič poročati za poslovno leto 2028, namesto leta 2026.

Poleg premika rokov novela ZGD-1O zožuje krog zavezancev z višjimi pragovi glede prihodkov, bilančne vsote in števila zaposlenih, zaradi česar bo del podjetij, ki so se že pripravljala na poročanje, iz obveznosti dejansko izpadel.

Zakaj so dokazila pomembna kljub odlogu

Podjetja, ki so pridobila dodaten čas, pogosto sklepajo, da lahko z zbiranjem podatkov mirno počakajo do leta pred prvim poročanjem. V praksi to ni tako preprosto. Trajnostno poročilo, skladno s standardi ESRS, postane enakovreden del letnega poročila, sestavljenega iz poslovnega poročila, računovodskih izkazov in poročila o trajnostnosti, kar pomeni, da veljajo enake zahteve po urejenosti in sledljivosti podatkov kot za računovodske evidence.

Poročilo je poleg tega predmet zunanje revizije. Sprva gre za omejeno zagotovilo (limited assurance), kasneje pa je predvideno strožje razumno zagotovilo (reasonable assurance). Revizorji pri tem preverjajo dvojno pomembnost, prehodno strategijo, analizo vrzeli in razkritja, pri strožjem zagotovilu pa tudi notranje kontrole nad podatki, podobno kot pri klasični računovodski reviziji. To pomeni, da mora biti vsak podatek v poročilu, denimo o porabi energije, ravnanju z odpadki, strukturi zaposlenih ali dobavni verigi, podprt z dokazilom, ki ga je mogoče najti, preveriti in povezati z izvirnim virom, tudi če se podatek nanaša na leto ali dve pred dejanskim rokom poročanja.

Ker standardi ESRS zahtevajo primerjalne podatke za več let nazaj, podjetje, ki začne zbirati dokumentacijo šele v letu pred rokom, pogosto ugotovi, da manjkajo računi, pogodbe ali interne evidence za predhodna obdobja, ki jih ni več mogoče rekonstruirati.

Kaj to pomeni za upravljanje dokumentov v podjetju

Podatki za trajnostno poročilo prihajajo iz zelo različnih virov: računov za energijo in gorivo, evidenc kadrovske službe, pogodb z dobavitelji, zapisnikov o ravnanju z odpadki, internih aktov o varnosti in zdravju pri delu ter poročil o emisijah. Vsi ti dokumenti običajno nastajajo v različnih oddelkih in se hranijo v ločenih sistemih, kar oteži pripravo enotnega, revizijsko sledljivega poročila.

Podjetja, ki že zdaj vzpostavijo centraliziran način zbiranja in hrambe takšnih dokazil z jasno določenimi odgovornimi osebami po posameznih virih podatkov, si bistveno olajšajo pripravo poročila, ko rok dejansko nastopi, in zmanjšajo tveganje, da bo revizor ob prvi reviziji naletel na vrzeli v dokumentaciji.

Kaj naj podjetja naredijo zdaj

Ne glede na to, ali podjetje po novih pragovih ZGD-1O sploh še spada med zavezance, je smiselno narediti nekaj konkretnih korakov. Najprej velja preveriti, v katero od treh skupin zavezancev podjetje spada glede na nove prage in kdaj zanj nastopi prvi rok poročanja. Sledi popis virov podatkov, ki bodo potrebni za posamezne kategorije ESRS, in določitev odgovorne osebe za vsak vir. Priporočljivo je tudi že zdaj vzpostaviti sistem, v katerem se dokazila zbirajo sproti in ostanejo dostopna ter sledljiva za nazaj, namesto da se iskanje prepusti zadnjim mesecem pred rokom. Ker je Evropska komisija napovedala še dodatne poenostavitve v okviru nadaljnjega zakonodajnega paketa, je koristno tudi redno spremljati novice o spremembah, saj se je zgodovina zadnjih dveh let pokazala, da se roki in prage lahko spremenijo tudi z zelo kratkim rokom uveljavitve.